Nasveti

Mikroskop je instrument, ki nam pomaga opazovati predmete in organizme, katere ne moremo opazovati s prostim očesom. Ne glede ali ga kupujemo za osebno uporabo ali pa za znanstvene in raziskovalne namene, moramo biti pri izbiri mikroskopa zelo previdni. V nadaljevanju vam bomo skušali predstaviti nekatere osnovne značilnosti, na katere morate biti pozorni pri nakupu mikroskopa.

Mikroskop mora biti robusten, trden. Njegovo ogrodje mora biti kovinsko, saj s tem zmanjšamo tresljaje in lažje opazujemo. Kovinski mikroskopi minimizirajo tresljaje in so temperaturno odporni. Ne priporočamo nakupa plastičnih mikroskopov. Pri nakupu bodite previdni, saj so nekateri plastični prebarvani s kovinskimi barvami, kar vas lahko zavede. Obvezno se pozanimajte pri prodajalcu.

Nekaj osnovnih napotkov:

• optični deli mikroskopa (okular, objektiv in kondenzor) so leče, ki morajo biti sestavljene iz steklenih in ne iz plastičnih delov.
• okvir mikroskopa mora biti kovinski. Deli morajo biti med seboj povezani z kovinskimi vijaki.
• barva mora biti odporna na reagente.
• pri premikajočih se delih je nujna uporaba krogličastih ležajev.
• teža mikroskopa in njegova robustnost je tudi eden izmed pokazateljev trdnosti. Zato je dobro, če imate možnost mikroskop preizkusiti in prijeti v roko. Odsvetujemo nakup preko spleta ali kataloga.

• OPTIČNI DELI MIKROSKOPA

Optični deli so najpomembnejši del mikroskopa. Vendar vas moramo opozoriti, da je na mikroskop vedno potrebno gledati kot na celoto, saj vam dobre leče še ne zagotavljajo dobrega in uporabniku prijaznega mikroskopiranja. Optični deli mikroskopa so: objektiv, okular in kondenzor.

• OBJEKTIV

Na objektivih boste pogosto našli zapis DIN (Deutche Industrie Standard). To je mednarodni standard za objektive, ki določa njihovo velikost, širino in navo,j s katerim ga namestimo v revolver. Če se boste odločili za objektive s to oznako, jih kasneje lahko nadomestite z katerimkoli objektivom, tudi drugega proizvajalca. Objektivi z večjo numerično aperturo (NA) in boljšo korekcijo, lahko razlikujejo manjše podrobnosti na objektu, ki ga opazujemo.

ACHROMAT je tudi ena izmed pomembnih oznak, ki se pojavlja na objektivih. Objektivi so sestavljeni iz več steklenih leč. Če oblika in konstrukcija teh leč nista pravilni, se lahko zgodi, da določen barvni spekter izpade iz vidnega polja in nam je pri mikroskopiranju neviden. Če leče niso »barvno naravnane«, se vam lahko zgodi, da določene objekte enostavno ne boste videli pod mikroskopom. Achromat leče so barvno nastavljene oziroma naravnane. Achromat standard predpisuje, da je slika na 60% sredine vidnega polja ravna in brez odklona. Pri konstrukciji leč se lahko pojavljajo odkloni, ki pa jih mi skoraj ne opazimo, saj se nahajajo na robu vidnega polja (ostalih 40%). Achromat leče so uporabne v večini izobraževalnih ustanov (OŠ, SŠ in Fakulteta) ter za domačo uporabo. V zadnjem času pa se je na tržišču pojavila še ena achromat serija objektivov. To so ASC (»Achromatic super contrast«) objektivi. Čeprav so to še vedno achromat leče (60%), je vidno zelo malo odstopanja. Prednost teh leč je v tem, da omogočajo boljši kontrast, super sliko, ki obdrži bistrost in jasnost.

Za nekatere (raziskovalni laboratoriji in inštituti )so proizvajalci razvili tudi »SEMI-PLAN« in »PLAN ACHROMAT« objektive. Pri »semi-plan« objektivih lahko opazimo odstopanja v 20% vidnega polja, »plan« objektivi pa so brez odstopanja. Ti objektivi so tudi neprimerno dražji.

Otroški plastični mikroskopi, ki jih lahko kupite v kompletu, imajo plastične leče in zato tudi zamegljeno sliko.

OKULAR
Okular je leča, ki je najbližja našemu očesu. Pomembno je, da ima okular široko polje, skozi katerega opazujemo. Leča je širša. To nam pomaga na dva načina:

• lažje namestimo oko v široko odprtino za opazovanje. Razlog je enostaven, ker širša kot je odprtina, bolje vidimo. S širokim okularjem omogočimo opazovanje tudi otrokom.
• razširi se nam tudi vidno polje - to je širina tistega, kar opazujemo.

Če okularji niso pritrjeni na mikroskop, jih ni priporočljivo vzeti ven, ker s tem omogočamo, da prašni delci pridejo do težko dostopnih delov mikroskopa. Prašni delci nam onemogočajo jasno sliko in se jih na težko dostopnih delih tudi težje očisti.

KONDENZOR
Skoraj vsak mikroskop ima kondenzor. Kondenzor je leča, ki se nahaja pod mikroskopsko mizico. Funkcija kondenzorja je, da zbira svetlobo, ki prihaja iz lučke in jo v ozkem pasu usmerja na naš opazovani objekt in nato v objektiv. Kondenzor svetlobo delno tudi ojača. Najbolj pogosti so »ABBE« -jevi kondenzorji. Proizvajalci mikroskopov bodo poskrbeli za vse tehnične podrobnosti, pa vendar ni odveč, če vam še mi podamo nekaj zelo uporabnih nasvetov:

• če boste svojemu mikroskopu dodali objektiv z 100x povečavo, morate vedeti, da mora biti numerična apertura kondenzorja večja ali enaka numerični aperturi objektiva, ki ga dodajate
• če boste uporabljali največ 400x povečavo, potem je za vas dovolj fiksni kondenzor, ki ima v večini primerov numerično apreturo 0,65
• če pa boste uporabljali 1000x povečavo, z numerično aperturo 1,25, ki je najpogostejša pri teh lečah, potrebujete nastavljivi kondenzor z numerično aperturo 1,25
• Praviloma bo za vse tehnične podrobnosti poskrbel proizvajalec. S temi podatki si pa lahko tudi pojasnimo, zakaj določeni mikroskopi ne podpirajo 1000x povečave.

LOČLJIVOST in NUMERIČNA APERTURA
Ločljivost pomeni, da dve točki, ki sta tesno skupaj, še vedno vidimo kot dve ločeni točki in ne eno samo. Ločljivost na mikroskopu določa objektiv. Sposobnost jasno razlikovati majhne podrobnosti, ki leže blizu skupaj, imenujemo ločljivost objektiva. Okular samo poveča sliko, ki jo je do njega prenesel objektiv. Torej, če imamo objektiv, ki poveča 40x in okular, ki poveča 10x bomo imeli boljšo ločljivost, kot če uporabljamo objektiv, ki poveča 20x in okular, ki poveča 20x. Ločljivost se spreminja vzporedno z numerično apreturo.

Večja, ko je numerična apertura(NA), boljša je ločljivost. Numerična apertura mikroskopa je odvisna od aperture objektiva in aperture kondenzorja, ki ju uporabljamo skupaj. Za popoln izkoristek NA objektiva moramo uporabiti kondenzor z enako ali večjo NA. Objektivi z veliko numerično aperturo imajo pri opazovanju v vijolično-modri svetlobi največjo možno ločljivost v svetlobni mikroskopiji. V praksi z zapiranjem zaslonke na kondenzorju zmanjšamo delovno aperturo celotnega mikroskopa in tako izboljšamo kontrast slike. Za popoln izkoristek aperture mikroskopa, pri kondenzorjih z numerično apreturo večjo od 1, je potrebno uporabiti imerzijsko olje, ki ga damo na krovno stekelce.

ZASLONKA
Zaslonka je eden izmed najpomembnejših mehanskih delov mikroskopa. Praviloma se nahaja na kondenzorju. Če mikroskop nima kondenzorja, je zaslonka pod mizico mikroskopa. Z zaslonko uravnavamo velikost kota svetlobnega snopa, ki prihaja iz kondenzorja. Poznamo dva tipa zaslonk. Priv je v obliki diska, v katerem so narejene odprtine, ki so različnih velikosti. Zaslonko namestimo na večjo ali manjšo odprtino odvisno koliko svetlobe želimo. Vendar so diskaste zaslonke slabša izbira. Sodobni mikroskopi imajo lamelne zaslonke. S premikanjem lamel, zaslonko odpiramo ali zapiramo. Velikost odprtine, skozi katero prehaja svetloba, določamo sami z odpiranjem oziroma zapiranjem zaslonke. Vsekakor je lamelna zaslonka boljša izbira, ker nam omogoča, da s prilagajanjem svetlobe vidimo stvari, ki jih z disketno zaslonko enostavno ne vidimo.

MONOKULARNI ALI BINOKULARNI MIKROSKOP
Zelo pogosto vprašanje, ki se pojavlja pri nakupu mikroskopa je, ali kupiti monokularni (en okular) ali binokularni (dva okularja) mikroskop. Enotnega odgovora na to vprašanje ni. Odgovor leži v času in načinu uporabe mikroskopa ter od denarja, ki ste ga pripravljeni vložiti v nakup. Če boste mikroskop uporabljali več ur dnevno, potem se morate odločiti za nakup binokularnega mikroskopa. Za opazovanje boste uporabljali obe očesi, kar je veliko bolj udobno in tudi manj naporno. Za otroke pa so včasih celo bolj primerni monokularni mikroskopi, saj imajo le ti težave pri opazovanju z obema očesoma.


VIR SVETLOBE
Če ne boste mikroskopirali na terenu, vam priporočamo dobro električno lučko. Dnevi, ko smo svetlobo lovili z zrcalcem, so končno minili. Čeprav bi lahko rekli, da je svetloba pač svetloba, pa vendar ni tako. V nadaljevanju vam bomo na kratko predstavili tri različne tipe svetlobnih sistemov, ki se najpogosteje uporabljajo v mikroskopiji.

VOLFRAMOVA ŽARNICA je najpogostejša in najcenejša. Za večino potreb pri mikroskopiranju zadostuje. Vendar pa je potrebno opozoriti na določene pomanjkljivosti. Proizvaja rahlo rumeno svetlobo, kar lahko vpliva na prepoznavnost struktur, ki jih opazujemo pod mikroskopom. Druga neprijetnost pa je toplota, ki jo ta žarnica oddaja. To lahko povzroči, da se preparat hitro posuši, kar je zelo neprijetno, če opazujemo tekoče vzorce.

FLOURESCENTNA SVETLOBA - te žarnice so malo dražje vendar tudi varčnejše. Naši možgani to svetlobo zaznajo kot bolj belo in zato so slike opazovanih objektov jasnejše. Druga pomembna lastnost pa je ta, da oddajajo zelo malo toplote. Uporabo fluorescentne svetlobe priporočamo za večino izobraževalnih institucij, hobi in amatersko uporabo.

HALOGENSKO ŽARNICO uporabljamo za medicinske in raziskovalne namene mikroskopiranja. Oddaja zelo belo svetlobo. Ti mikroskopi imajo navadno nameščen tudi svetlobni filter, ki tudi zadržuje toploto. Priporočamo jo pri nakupu binokularnih mikroskopov, prav zaradi njene močne svetilnosti.

Priporočamo:

NOVA - LED OSVETLITEV se je začela uporabljati skoraj na vseh nivojih mikroskopiranja. Svetloba je bela in zato so slike opazovanih objektov jasne.

Led osvetlitev ne oddaja toplote, zato se mikroskop tudi pri daljši uporabi ne segreva. Nekatere mikroskope z led osvetlitvijo je možno uporabljti določen čas tudi brez električne energije - primerni za terensko delo...

Za vse dodatne informacije, pomoč pri nakupu ali možnosti demonstracije mikroskopov se priporočamo.

Opti-Com d.o.o.